Vladanje sončnemu kraljestvu,
ognjiščem in materam, ki zibajo,
golorokim tovarniškim delavcem
in nekaj tistim, ki govorijo,
da mislijo z modrimi glavami,

kakšna slast!

Biti med njimi razcvetelo žezlo.
Uživati v ravnodušju njihove vdanosti.
Črpati privlačnost iz revščine nasprotnikov.
Živeti neobvladljivo ekstazo.

O ljubica, ki ležiš na postelji,
poželenja vredna,
ne morem te sedaj zadovoljiti.
Noben nevronski prenosnik
mi ne odpre stika s teboj,
da bi se popolnoma slekel
in ti zaplodil čudežne otroke.
Počakaj, da popražim svoje moči.

Zajela me je kriza trubadurja,
nepotešljivega goslača.
Odstrl sem mili zvok tvojega petja,
ki me osrečuje. Ljubica, ti si mi
ideja svoje navzočnosti.
Moč in oblast mi določata mero ljubezni.
Inflacija lačnih psov me določa.
Sem kanon tvojih izkušnj.

Privoščil sem si majhno napako
brez tvojega naročila, ki dopušča,
da se v logosu ob tebi utrujen sesujem
in znova zaspim v tvojem objemu.
Gledam iz gornjega nadstropja
tvojih sanj in občudujem luške
bakhuse v modrih kombinezonih,
krotilce žerjavov in vlačilcev.

Ne morem te spraviti še pri soncu
domov, da bi spala, ko delam.
Polagam te v nirvano
ob začrtanih viticah tvoje rasti.
Ne odhajaj mi z drugim, položim te
v posteljo in začela bova učne ure
najine ljubezni znova. Oni ti nimajo
kaj povedati, ti le govorijo o ljubezni,
šepečejo zlagane nežnosti na uho.
Oblačijo se v ideje z oblakov.
Ljubim te, odvisen od sija v tvojih očeh!

www.tatjana-malec.si

Virtualna poezija