V srcu so nedotaknjena mesta,
kjer gori luč in vlada mir.
Tu ni prav nobenega trenja.
Na vzvišenem mestu živijo
otroško mlade radosti
z majhno razpoko,
skozi katero sem poniknila
v samo sebe.

Ne sprejemam nobenih obiskov.
Hišo imam zaklenjeno.
V njej prebiva ptica pevka.
Tam molčijo in hvaležno čakajo.
Okrašene so s cvetličnim šopkom
in ko gledajo skozi okno pomlad,
mi pogosto planejo v objem.
Tako so srečne, da je nebo modro
in da so gredice mojih spominov
obrobljene prelestno zeleno.

www.tatjana-malec.si