Previdno stopaj po stezah
prehojenih, sledeh, v najine
spomine, draga ne dovoli,
da trenutke lepe čas pohodi;


skupaj z nebom, soncem..meglo,
z oblaki temnimi sva plesala
takrat, tisto poletje, nenasitno
sva se ljubila, bila sva kot eno telo;


ne dovoli, da korak tvoj zaide
v polje vzdihljajev, najine sreče,
ne pohodi vsega, kar je takrat bilo,
ne zanikaj, da je vse to bilo najino;


vse še diši po nama, vabi, da bi še
prišla, se poklonila kot v svetišče
boginje vseh tistih, ki spoštujejo,
imajo srečo v zakupu, se ljubijo;


zato previdno v trave jesenske
stopaj, ne pohodi vsega, kar naju
veže, je najinega, draga pusti še
malo tistega, kar sva ljubila, kar v naju je