Tam, kjer je zemlja, ki še v noč šepeče;
Kjer so gozdovi in Mura v noč šumi,
Tam je moj dom, rodno ognjišče,
Le štorklje v letu nad njim še bede...

Ko mi topoli v noč zašumijo
Gozdovi gorički mi spregovore,
Zemlja Prekmurska še zašepeta,
Pridi spet k meni, tvoja sem vsa.

Že sonce spet moj dom obsije,
S svojimi žarki se vselej poigra,
Predrago Prekmurje, vsi ti ljudje,
Sreče in miru si najbolj žele...

Daleč od mene si rodno ognjišče,
Moji otroci in vnukov sladki smeh,
Vendar naj štorklje ti povedo,
V duši s teboj sem, to one vedo.

Kot ptice v letu,v modrih višavah,
Pesem te moja naj objame z dna srca,
Preženi sovraštvo, ves ta nemir,
V srcu se mojem naselil bo mir!

Jože K..