Prekrile jaso so snežinke,
odele jo v pajčolan skrivnosten,
končale ples so svoj lahkoten
opojnost snežno, lepoto zime..
Posamezne še vedno razigrane,
se veter z njimi poigrava,
kot utrujene posedejo na tla,
za njih se igra, ples konča.
Na dlan se nežno je spustila,
se v hipu solzo hladno spremenila,
želela je morda da me spozna,
da ples z vetrom svoj konča....
|