Le kje v daljavi si moj dom,
Mar videl te še bom ?
Le kje si lep PANONSKI svet,
Kdaj videl te bom spet ?
Topoli, griči in ravan,
Polepšali so dan,
Ko klasje zlato zašumi,
Me spomni lepih dni...
Saj tudi če ne bom te objel,
Če tudi videl smel,
V spominih nate bom vesel,
Ko s čas posrkal, me bo vzel...
Bom nežno s krili dvignil se,
Prekmurje ne pozabljam te,
Pomahal vselej bom v slovo,
Čeprav izmučeno, težko...
Krasijo sivi me lasje,
Boleča že je dlan,
Srce že rahlo mi drhti,
Ko jutri nov bo dan...
Jožef Koprivnikar
|
Tako daleč si...
Prispeval/a: jože.k dne četrtek, 13. marec 2008 @ 16:05 CET