| 
Ljubezen mi je sovražnica,
v okovje me je okovala,
me v ječo trpljenja pahnila,
iz nje ne najdem, sonca ne vidim, neba.
Prebijam se skozi labirinte,
hodnike, prepade, čeri njene,
se z njo, z ljubeznijo borim,
z zaupanjem v jutri, odkloni iz sanj, z vračanjem.
Opazujem trenutke, ki drsijo
v pozabo, se oddaljujejo,
sklonjen od ihtenja srca
mi misel v krog časa zapluje, je kje točka, konec sveta.
Ljubezen mi je nasprotnica,
mi miru ne da, z mano
tekmuje, se z mano igra,
smisel hotenju daje, življenju, ljubezni, ko borim se z njo.
|
NE ZAMUDITE
V okovju
Prispeval/a: Ljuba dne nedelja, 11. maj 2008 @ 18:35 CEST
Verjemi, da preberem vse tvoje pesmi, ki jih objaviš na pozitivkah, ker me nekako spominjajo na neke davne sence preteklosti ... :))!
Zadnja kitica te tvoje pesmi se me je pa sploh dotaknila, ker je tako prekleto resnična! Verjetno ti vsi tumbajo, kako da je ljubezen tista, ki odrešuje, napolnjuje s srečo, daje smisel življenju... in ostali bla bla bla.
Zakaj za vraga potem tega ne občutimo tako?!
Mene recimo ljubezen velikokrat le obremenjuje, posebno, če je neizpolnjena (tu seveda mislim na ljubezen med moškim in žensko, in nanjo se verjetno nanaša tudi tvoja pesem?!) Dokler si srečno zaljubljen, je vse tako čudovito, in svet je tako lep, ko pa te ljubljena oseba da na čevelj, si pa želiš le še, da bi ljubezen enostavno izginila, kajti zdaj postane težka kot cent. Bolj jo podiš od sebe, bolj te grize in praska in grebe, kot kak trdovratni parazit, ki se ga ne moreš več znebiti, ko se enkrat zaleze vate.
Druga stvar je ljubezen kot taka - recimo ljubezen do žive in nežive narave, do staršev, otrok, prijateljev, Boga... Ta ljubezen, pri kateri si objekta svoje ljubezni ne želiš tudi fizično, te resnično izpolnjuje in te polni z radostjo in z življenjskim smislom. In to vrsto ljubezni v večji ali manjši meri lahko radostno in vzhičeno občuti prav vsakdo izmed nas.
Ona druga ljubezen (med osebki različnih spolov oziroma istega spola) pa je povezana s hormoni, ki nas dobesedno zasvojijo, in ti znajo biti pravi krvniki, mučitelji, rablji, sadisti... In tedaj res lahko rečemo, da nam je ljubezen nasprotnica, da nas muči, sploh če je neizpolnjena, se pravi, ko z ljubljeno osebo iz kakršnegakoli razloga ne moreš imeti telesnega kontakta ( ker je daleč stran ..., ker te je zapustil ..., ker ne ve, da ga ljubiš....). Tedaj nam res ne da miru, izigrava nas, se nam roga in nas neusmiljeno vleče za nos.
Kadar ljubezen ni obojestranska, postane le še trpljenje in mučenje, ki pa tudi počasi (prepočasi) izzveneva in se nekega lepega sončnega majskega dne kar izgubi nekam v vesolje!
Pozdravček
Ljuba
V okovju
Prispeval/a: amarena dne nedelja, 11. maj 2008 @ 18:53 CEST
V okovju
Prispeval/a: kanika dne ponedeljek, 12. maj 2008 @ 09:13 CEST
Napisati nekaj takšnega, potem veš....
"Kdor čaka, ni nujno, da dočaka! Mala moja trmoglavka, kaj ti naj napišem? Recimo: ljubezen moja, danes si bila neponovljiva, si bila, kot bi te vedno želel. Si bila, kot mavrica sreče in pričakovanja, bila si moja in to me dela močnega in nepremagljivega, v vsem tudi v ljubezni do tebe. Me sprašuješ, kaj ti delam, takrat, ko sem s teboj, ko
sem v tebi. Takrat mislim, da postanem malo kanibala, takšnega, ki bi te pojedel znotraj, pojedel bi tvoje baržunasto notranjost, popil tvojo moč in lepoto. Vso bi te, tako po delčkih ljubezni, "poljubčkal" in božal. Iz tebe draga bi naredil, lepoto, ki predstavlja tebe, tvoj libido. Povzdignil bi te v višine, v vrtinec nenasitnega poželenja. Verjamem, da bi se potrudila, da bi bila »boljša«. Vendar si že zdaj za pet plus, kaj bi šele po tem bilo? Mislim, da bi presegala vse norme in vsa pričakovanja, da bi podirala rekorde, tega moralnega sveta. Preveč! Ti pravim, dovolj si mi takšna, kajti v nasprotnem, te ne bi mogel slediti, ne bi te mogel dopolnjevati in na kraju, bi te verjetno izgubil...."
Ljuba, malo sem razpisal..
_____________________________________________________
Amarena vesel sem, da ti je všeč, tudi zate pišem. Vse lepo Ti želim!
lp, fp-Kanika
V okovju
Prispeval/a: amarena dne ponedeljek, 12. maj 2008 @ 10:24 CEST
V okovju
Prispeval/a: Desiree dne torek, 13. maj 2008 @ 13:15 CEST
V okovju
Prispeval/a: kanika dne torek, 13. maj 2008 @ 17:22 CEST
Apsare niso nikoli dobre žene in nikoli ljubeče matere! Njim ni dovoljeno ljubiti in njim ni dovoljeno sovražiti. Apsare so samo predstavnice lepote, zato se sprejema samo njihova lepota.
Apsare so iz hindu mitologije, rojene iz pinjenja morja, so demonke.
Obema moj poklon!
lp, fp-Kanika
V okovju
Prispeval/a: ljudmil dne petek, 16. maj 2008 @ 07:50 CEST
V okovju
Prispeval/a: kanika dne petek, 16. maj 2008 @ 10:01 CEST
Mile hvala Ti za komentar, moram priznati, da imaš zanimive.
Povej mi prosim, če si iz Kladuše, a poznaš H. Karajića?, hvala ti.
lp, fp-Kanika
V okovju
Prispeval/a: ljudmil dne petek, 16. maj 2008 @ 12:51 CEST
Živiti, znači rasti. Rasti. znači učiti. Ako si preblizu ljudi iskoristiće te, ako si predaleko neće te ni čuti , ni viditi.
H. Karajić neznam ko je. Ima ih mnogo u Kladuši.Morao bih znati ime,očevo ime, i dio Kladuše od kuda su. Rodjen sam u Malom gradiću Bosansko Grahovo u zapadnoj Bosni.Gradiću koi je u prošlom ratu do temelja spaljen i porušen. Rodjen sam u carstvu orlova i vukova, poskoka i šarki, visokih i strmih stijena, na ljutom dinarskom kamenu, studenih zima i vrelih ljeta. Sada imaš malo više podataka o meni.
Srećno prijatelju.
Ljudmil
P.S.
Možeš mi misati lično. Moj elektronski naslov je
ljudmiarezina@hotmail.com