V belini snežni si tiho tekla,
kot mrtva da si, le tam spodaj
v temni globini, tvoji notranjosti
si bila še živa…počasi ugašajoča;

občudoval..božal sem te s pogledi,
vso odeto…okovano v led…..sneg,
z mislijo, žarki sonca sem bil v tebi,
bil sem tvoja struga ledena, tvoj breg;

ob tebi sem hodil dolge ure zimske,
poslušal..čutil tvoje notranje bobnenje,
spremljal sem plazeče bele preproge
preko slapov, s pogledi božal sveče ledene;

težko mi je, ko nisem s teboj, pri tebi,
da sama si vem in žal mi je, da te ni,
želim si te, saj si v mojih žilah, v srcu
mojem cvetiš kot roža rdeča v maju.