Preganjajo jo dolžnosti,
katere je navajena prelagati na jutri.
Prikrita skrb ji zrcali iz oči,
a jo skuša vedno znova potlačiti v pozabo.
Kaj naj bi bile njene resnične dolžnosti in skrbi,
še sama prav ne ve.
Ve samo to, da se boji.
Kaj bo, ko se bo prenehala boriti?
Ko bo začela tuliti z volkovi
in ko se bo dala vkleniti v okove…
Zdi se, da verjame, da bi kdo drug njeno poslanstvo
opravil stokrat bolj zadovoljivo.
Ne ve, da ima talente, ki jih lahko spremeni v svoje adute,
če bo le dovolj trdna v sebi…
Ne (za)upa si dovolj…

Danijela Premzl