Bil je pozen prelep poletni dan,
ko šem sel sončnim žarkom naproti,
zagledal sem lepotico kako,
izstopa iz sončne svetlobe.
Ko približevala se mi je,
vedno jasnejša podoba je bila,
a istočasno z očmi jo je,
opazovalo tudi moje srce.
Vedno bolj, ko bližala sva se,
vse bolj stiskalo me je,
ko obšla me je, streslo me je,
saj zadela me točno je v srce.
|