nebo joka za nazaj,
joka v tisti prazen kraj,
kjer sva nekoč se objela,
joka, za tisto kar sva si želela,
upa da bom prebolela.

Sanja pravljico dveh svetov,
ki je nisva izživela,
vsak po svoje pesmi sva si pela,
vsak po svoje krila sva razpela,
in odletela, odplesala ples na pol.

Gledam ga, kako diši,
vsako kapljo daje za ljudi,
ki izgubli sanje so nemirnih dni,
svetal nasmeh in topli sij,
ki sijal jim je iskrivo iz oči.

Nebo se joka za vse!
Joka za dušo in srce,
v tisti prazni kraj kjer bila sva še,
nekoč, nazaj, tam, stran nekje -
Jaz in ti in midva le,
slišiš joka, je passe!