Poznam svoj naslednji dan,
ki tekel bo tako
kot jih je pred njim
že sto in sto.

Izgubljeno se potikam
po prostranstvih svojega srca,
iščoč rdečo nit,
ki še veže me na svet.

Moj dan je kot da v njem
ni zaobjetega celotnega sveta –
zadošča mi kotiček, kjer ustvarjam
in kjer občasno še kaj postorim,

morda zadosten razlog,
da si lastim pravico,
da svoj dan na svoj način živim –
s tem delčkom pač sveta, ki mi zadošča…

Danijela Premzl