Vrata neskončnosti se odpirajo
in vem, da grem naprej.
Trenutek se v mislih nasmiha,
občudovaje vrlo ponižnost in skromnost.

Odpadli cvetovi plapolajo v zraku
in tonejo na zemljo,
ki rojeva nov cvet.

Oči so zazrte v mirno gladino
in dvigajočo skalo,
občudujejo svoj svet.
Modri nohti gladijo lasuljo
neznane podobe.

Marjeta Prah