Ko boš iskal moje sledi,
išči me v morju.
Tam ležijo moje dlani.
Na velikem plesišču valov me najdeš.
Tam bom s sklenjenimi rokami,
večna prošnja iz sonca grajena.
Stih izpuhtel iz sanj.
Luč, ki rodi v tebi novo luč.
V prepletanju s tabo bom,
ko utihnejo brazde morja.
Kot skala bo moje telo molelo iz vode,
ko me objame razigran objem.
Sem gorišče želja v nemirnem morju.
Živim ta zaljubljeni svet,
zaraščena z njim v kamnitem tkivu,
medtem ko čakam na topel veter z juga.
Proti večeru vzkipim in tonem v modrino.
Razširjam pljuča v jutranjo svetlobo
in se hočem nasmehniti v tvoje dihanje.
Obraščam te tiho in s posvečeno ljubeznijo.
Selim se in vračam s toplimi ustnicami.
Zate imam vse spravljeno v rdečih cvetiščih.
Sem korala, ki me moraš poiskati in najti
med glasbo, ko zlate sončne kapljice padajo
z zvoki v ples časa in minljivosti najinega hipa.
|
V morju me išči
Prispeval/a: Lea7 dne nedelja, 8. julij 2007 @ 13:38 CEST
"Ko boš iskal moje sledi,
išči me v morju."
Koliko lepih misli se rodi ob teh besedah. Obda te občutek povezanosti z nekom, v katerem živiš in te najde na vsakem koraku, ob vsaki lepoti, ki ga spominja nate. Temu pravim moč ljubezni, ki domuje v samem bistvu nas. Pesem je čudovita.
Lep pozdrav!
V morju me išči
Prispeval/a: Ajda dne nedelja, 8. julij 2007 @ 14:15 CEST
Zate imam vse spravljeno v rdečih cvetiščih.
Sem korala, ki me moraš poiskati in najti
med glasbo, ko zlate sončne kapljice padajo
z zvoki v ples časa in minljivosti najinega hipa.
In ce bi "prevedla" to misel...dobro se vraca z dobrim..
ljubezen z ljubeznijo..ponujena dlan s ponujeno dlanjo...
vcasih se pa tudi val morja odplakne ponujeno in burja zarenci v svoji moci in le ponujeno ...le ponujeno...le ponujeno...sepeta veter...
lp, ajda
V morju me išči
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 8. julij 2007 @ 20:59 CEST
med morjem, človekom in stvarmi ni strogo zarisane meje, saj vse težijo k ljubezni. Je nedoločljiv organizem fragmentov, ki sestavlja krog življenja. Je izvir in izliv, ki se zbližujeta. Ljubezen je prisotna v vseh labirintih, rovih časa in globinah morja. Je dotik, poljub, beseda, zvok, ritem, petje, šumenje.... Je pričevanje o stanju tistega, ki ljubezen občuti in o ljubezni piše. Skrita je v naših sanjah, v našem glasu, v vsem kar se premika in kaže moč življenja. Je večna, vstaja vedno iz drugih kotov in okolja. Obrašča te kot zelena rastlina. Je polaščanje s strastjo bivanja iz hrepenenja.
Hvala vama za občutenje pesmi.
Lep pozdrav
Tatjana