| 
Občutek lepote-pogled na drevesa
in pesem dveh ptic, ki se v krošnji zgodi.
Omamni vonj cvetja se dviga v nebesa,
ko sapica vetra se s soncem lovi.
Vrtijo metulji se kakor peresa,
a kamen ob poti mogočno molči.
In sence skrivnostne kot črna telesa
se dvigajo, padajo v boju luči.
Pogled na oblake-nikoli enake,
ko padaš z gora, ko se dvigaš iz brezen.
In ritem srca neutrudno divja
od sreče pijan, od žalosti trezen.
Te sila neba dviguje, tepta,
ko vesel si brez vzroka, ko na ves svet si jezen.
Sto misli, občutkov, paleta želja...
Vse zgrinja se v eno besedo, LJUBEZEN.
|
NE ZAMUDITE
Oda ljubezni
Prispeval/a: Nuška Golobič dne nedelja, 28. oktober 2007 @ 17:08 CET
a kamen ob poti mogočno molči.
In sence skrivnostne kot črna telesa
se dvigajo, padajo v boju luči."
Ej pikica tebe je pa res z užitkom brati:) Kar polzijo te besede lahkotno druga v drugo. Lepo in še enkrat lepo:)
Pozdravček od moje malenkosti:):):)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Oda ljubezni
Prispeval/a: platana dne ponedeljek, 29. oktober 2007 @ 07:39 CET
Hvala, včasih čutim tako lahkotno, pa se tudi lahkotno prelije na papir. Dragoceni trenutki, tudi pri vseh drugih verjetno...
Naj le še piha veter, saj veš kje....