Temna noč je vas objela,
otožno zvon se v noč oglasi,
ljubiti več ne bo me smela,
na me se očka njen jezi.
Ji oče branijo ljubezen,
bogataša ji žele,
ko tam v kamrici je sama,
ljubiti se z menoj nič več sme.
Grenke solze toči draga,
oče brani , se ne da,
a pod srcem otroka nosi,
saj me še vedno rada ima.
Polnoč ura že je odbila,
ko skrivaj odšla je v noč ,
preveveč želela me ljubila,
odšla za vedno od doma proč.
Drhti v solzah, me objema,
za bogastvo ni ji mar,
ko ob sebi me želela,
ve kaj je ljubezni dar...
|