Nikoli ne sanjamo slepo.
Prikažejo se podobe,
ki ovenejo in izginejo
kot nočne dušne sence.
Črkujejo sporočila na begu.
Dihamo skrivne besede,
s katerimi je življenje hotelo
nekaj reči, morda preseči.
Krmijo z željami in strastmi,
s pojočo liro koprnenja.
V čevljih kot ladja, prihajajo,
obraz imajo skrit za vezalkami.
Kdo pozna vse zgodbe,
ki smo jih izsanjali.
So želje, ki se prikradejo ponoči,
kot majhne želvice z oklepi,
ki nosijo pod njimi vse,
kar smo izgubili.
Sanje nikoli ne dočakajo jutra,
da bi videle kako pijemo kavo,
beremo časopis, pospravljamo sobo.
Sejejo nevidne samote
in ostajajo v zaraščenih gnezdih,
ki vejepisijo svetlin
in prgiščijo tkanje noči.
www.tatjana-malec.si |
V čevljih kot ladja
Prispeval/a: jože.k dne sreda, 9. april 2008 @ 17:35 CEST
Lepo Tatjana !
Pozdrav od Koprivnikar Jožeta
Tudi jaz se vračam....po krajšem času...
V čevljih kot ladja
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 9. april 2008 @ 19:45 CEST
dolgo te ni bilo, sem te kar pogrešala. Lepo, da si spet na Pozitivkah. Veliko lepih sanj z dobrimi željami, da se uresničijo.
Lep pozdrav
Tatjana
V čevljih kot ladja
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 11. april 2008 @ 12:34 CEST
Dihamo skrivne besede,
s katerimi je življenje hotelo
nekaj reči, morda preseči.
res je... Tatjana, super popotovanje v teh čevljiv velikih kot ladja:) Všeč mi je
Lep dan Nuška
---
Z ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)