NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kraševci forešti   
    ponedeljek, 10. december 2007 @ 10:59 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Tomaj je zajel zakon karme,
    ki biva v duhovnem spominu.
    Pojoči bori kličejo Srečka Kosovela,
    naj vstane in najde s šibo
    bajalico Kraševcem mir.

    Nikoli ne bo vse pobrano.
    Nekaj bo tudi ostalo, da se bomo
    usedli za hrastovo mizo.
    Vsaj nekaj malega za spomin.
    Kakšen vonj po domačih jedeh.
    Če ne boste postali forešti.

    Oh, travica zelena,
    oh, kravica rejena!
    Hvala, da smo letos lahko vohali
    travnike cvetoče in nabirali brin.

    V vrtcih lahko vse razložiš.
    Tomajcem ne moreš.
    Trden kraški značaj.

    Pod dračjem so mravlje,
    po borovcih lubadarji,
    ob štorih košare gobanov.

    Makaronada s panceto na vasi
    odkriva posebno veselje.
    Pozlačena politika z velikim
    rdečim teranovim rubinom na čelu
    kitajskega cesarja.
    Enega sem videla, ki je scuzal
    kost pršutu in domačinu prst.

    Ljubim te Primorska.
    Zate si dlani ožulim, če je treba.
    O kraška burja, razpihaj sive kosme
    v laseh in ohrani beli žepek
    in materino dušico na poljih.
    Kraška gmajna je žalostna.
    Teranovo trto bodo sadili sredi
    močvirnatega barja!

    Če bo zmanjkalo zemlje,
    se bodo Kraševci naslonili na blok
    in spali stoje. Ko bo vsa gmajna
    poseljena, gredo lahko na tuje.
    Kar jezite se, samo da bo
    v kovarstvu velikih interesov
    novega cesarstva lepo.

    Nič ni kakor čas čakanja,
    ko se knjiga zgodovine
    Kraševcem šele piše.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Kraševci forešti | 9 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Kraševci forešti

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 10. december 2007 @ 14:10 CET
    Na sliki je znana kraška publicistka, prevajalka in pisatelica gospa Jolka Milič (Primorske novice, 3. 12.2007), ki pravi: "Rekli so, da bi se Srečko Kosovel obrnil v grobu. Ni res. Če bi prišel nazaj, sploh ne bi spoznal, kam je prišel... Danes prepričujemo prepričane. Jaz bi hotela tukaj slišati tiste, ki hočejo Tomaj pozidati." Kritična je bila tudi do občine; "Občine imajo še mentaliteto prejšnjega režima, da je vse njihovo in da se lahko vse proda. Mi moramo čuvati, da občina nima svojih krempljev povsod. Če se bomo prodali, se bomo samo enkrat. Če bomo govorili po italijansko, naj Italijani le pridejo. Sami bomo krivi!"


    Kraševci forešti

    Prispeval/a: Dušan dne ponedeljek, 10. december 2007 @ 19:11 CET
    Tatjana!
    Naj te slišijo in se zbudijo ljudje,ki v imenu kapitala razprodajajo primorsko zemljo narodu,ki je v dolgoletni okupaciji napravil toliko gorja Primorcem.Danes sem po tv videl "projekt" za vas PlaninaTo bo z eno besedo:katastrofa.Ne maram posploševat,samo kot bivši mornar tudi iz izkušnje nekaj vem in sem proti taki "legalizaciji naselitve Italijanov" v ta prostor.O Tomaju vem malo,ali skoraj nič,me pa strese,če pomislim,da bodo ob biser arhitekture nazidali take spačke in jih s tistimi ljudmi,ki mi niso ravno pri srcu,naselili.To je katastrofa za našo Primorsko,ki je edina preživela dolgoletno okupacijo,za katero do danes ni nihče od uradne italijanske politike izrazil obžalovanja.Pri nas bo vsak čas tako,da se bo vsak borec NOB-ja moral "sramovati",da se je boril proti okupatorju,nas pa danes na nek način tiho okupirajo-politiki pa modro molčijo.Kaj smo res narod ovc ali pa smo samostojni in ponosni Slovenci?
    Tatjana,oprosti tem besedam žalosti,besa in togote,ki letijo na naše "mevže in mešetarje",ki se imajo za politike.Samo oni morajo preprečiti ta umazan posel,ker so ga dolžni!
    Tebi lahko povem,da tako plodovito kot je pisanje,da je sreča za vsakogar,da si tu in da opozoriš tudi na takšne hudobije.
    Lepo pozdravljena in vedi,tebi samo dobro in lepo,Dušan.


    Kraševci forešti

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 10. december 2007 @ 22:42 CET
    Dušan,

    hvala za komentar. Cenim ljudi, ki občutijo krivice in znajo ločiti zrnje od plev, ki znajo povedati kaj je prav in kan ni in se znajo upreti. Danes je svetovni dan človekovih pravic. Temeljna človekova pravica je pravica do vesti, pravica do svojega maternega jezika, pravica do svojega doma, pravica do svoje zemlje, in še bi jih lahko naštevala. Žal, danes primankuje ljudi z vestjo. Kapital je postal krvolok. Pišeš o Planini pri Ajdovščini. Na to vas sem navezana, saj je bila od tu doma moja babica Rešeta Frančiška s Planine, št. 77, ki je nosila na glavi v jerbasih prodajati italijanski gospodi zelenjavo. Očetje, dedje in pradedje so z golimi rokami po strmih sončnih pobočjih razbijali skale in odstranjevali kamenje, da so si pridobili rodno prst za sajenje trt in sadnega drevja. Prekrasni vinogradi se vpenjajo po po hribčkih nad Ajdovščino, ki rastejo iz znoja in krvi naših dedov. Na Planini naj bi zgradili blokovsko naselje s 190 stanovanji, priselili naj bi se predvsem Italijani. Kaj naj rečem: Slovenci narod hlapcev po Cankarju. Od Primorcev bi pričakovala večjih ponos. Tudi od ajdovskega župana Poljšaka. Brez lastnega ponosa in identitete so. Hvala Bogu, da se vsaj krajani upirajo. Tu so doma ponosni in pokončni primorski kmetje, ki znajo udariti po mizi, če je treba. Kako je sploh to mogoče, da se naši lepi vipavski hribčki, ki jih zlatijo trte, spreminjajo v blokovsko gradnjo. Ali so strukture postale popolnoma odtujene od prvinskosti in silovitosti boja, ki je prav tu divjal. Ustje, mala vasica blizu Planine je bila od Italijanov požgana, ljudje postreljeni. Nastaja vtis, da smo izgubili sleherni občutek za svojo narodovo samobitnost in samohranitev. Žalostna sem, da vlada takšno stanje. Prav danes, na dan človekovih pravic sem poslala na Pozitivke pesem o vesti, ki je bila po nekem čudnem naključju izbrisana iz dnevnega sporeda:

    VEST

    Tam v točko človeške vesti
    naj prileti puščica in zasadi
    svoje ošiljeno rezilo!
    Zareže naj, da bo zabolelo,
    da bo zabolelo in bolelo.
    V opomin! Spomin ni več dovolj.

    Iz nje so shodili udi, ki teptajo.
    Iz nje rastejo okončine, ki jemljejo.
    Na tej točki se kotijo viharji,
    ki zanašajo ljudi in odnašajo strehe.

    V prestolnici rastejo močvirja
    z aligatorji in uničujočimi insekti,
    ki drug drugega izrivajo.
    Žabe regljajo na ves glas.

    Krepi se razcepljen starodavni soj
    plinskih luči na dnu rečnega kanala,
    kjer se črviči duša v mehkem grezu.

    Tam plešejo svoj zajedalski ples.
    Padamo, padamo. Oni nas odnašajo
    in razlamljajo z železjem globalizacije.
    S svojo pogubno robotiko brez duše.

    Županu ajdovske občine pošiljam apel naj se vendarle strezni!

    Tatjana Malec


    Kraševci forešti

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 10. december 2007 @ 23:39 CET
    Spoštovani župan Občine Ajdovščina gospod Marjan Poljšak in
    spoštovani predsednik Krajevne skupnosti Planina gospod Iztok Kobal,

    globoko razžaloščena ugotavljam, da boste postali na Planini forešti tako kot v Tomaju. Lepo vas prosim, skušajte razumeti ljudi, kraj, svojo zgodovino in naravne danosti in ne
    počnite tega nasilja nad krajino in krajani.

    Človekovo kultiviranje prostora pušča za seboj določene sledove, ki so nastali z upoštevanjem naravnih danosti kot posledica tehnološke stopnje obdelovanja zemlje in gradbene kulture. Vas Planina ima stoletja dolgo harmonično in ekološka skladna prizorišča, dolgo kontinuiteto vingradništva, sadjarstva in svojo poselitveno kulturo.

    Lepo vas prosim, kar nameravate storiti je genocid nad kulturno identiteto vasi in nasilje nad ljudmi. Kraju je potrebno zagotoviti posebno obliko varstva, tako vsebinsko kot prostorsko. Kar nameravate storiti, ne more zadovoljiti razvojnih potreb prebivalcev, lahko jim samo uniči življenje. Zavedajte se prosim, posebnih kvalitet in sestavin naravne in kulturne dediščine, s katerima je zaznamovan kraj. Načrtovani posegi v prostor predstavljajo ranljivost tega prostora. Ne uničujte ruralnega odprtega prostora. Pristopite raje h konservatorski oživitvi vasi, ne prepuščajte vipavskih vasi na milost in nemilost urbanizaciji blokovske gradnje. Ne uničujte vegetacije, vinogradov, vrtov, vode, zemljišč in ne ustvarjajte kompozicij, ki ne spadajo v kmečko urbano območje.

    Vprašam vas zakaj dovoljujete spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbna, zakaj dovoljujete prodajo vinogradov Italijanom. Ali res ne zmorete najti uravnoteženih rešitev med varovanjem in razvojem. Prostorsko planiranje in prostorsko načrtovanje ter načrtovalni postopki so stvar stroke. Posegi ne morejo biti prepuščeni stihiji vdora tujega kapitala. Kot materializirana priča preteklosti je vas nedotaljiva z vsemi potezami, ki bi jih lahko vanjo vklesa čas krutega dobičkonosnega neliberalizma. Planina ima svoj vrednostni pomen, je ranljiva, občutljiva, obstaja kot enkratni organizem, ki si zasluži obravnavo po vnaprej določeni doktrini, ki jo razvijejo strokovnjaki kulturne dediščine in ne kapital. So na tem svetu stvari, ki nimajo cene.

    Prosim razmislite, da ne bo prepozno.

    S spoštovanjem
    Tatjana Malec


    Kraševci forešti

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 11. december 2007 @ 08:47 CET
    Popravek: pravilno se beseda glasi: neoliberalizma (gospodarsko politična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti). Do koga smo strpni, širikosrčni in popustljivi?


    Kraševci forešti

    Prispeval/a: Dušan dne torek, 11. december 2007 @ 10:30 CET
    Draga Tatjana!
    Nr zameri,samo še nekaj bi dodal:
    Gospodu ministru za okolje in prostor(ne vem kdo je in tudi nočem vedeti,ker me je sram,da ga imamo!)
    G. minister!Pred vašimi očmi se dogajajo posegi v slovensko zemljo,na Krasu,v Vipavski dolini ,pod Snežnikom so bojda celo mejniki shodili in krenili proti Ljubljani,da vas opozorijo,da že enkrat nekaj ukrenite,ker jih Hrvatje neprestano premikajo.Ti mejniki so kot vem na državni meji.Škoda je,gospod minister,da niste Primorec,da bi lahko razumeli ljudi,ki imajo do domovine,zemlje in vrednot njihove pokrajine in kraja izdelan odnos!Le kje ste ga izgubili vi?Predlagam vam,da pogledate na poti od ambulante do vlade,tu nekje bi utegnil biti!
    Nikakršnih želja nimam več,kot za božjo voljo,pamet v glavo in poizkusite nekaj storiti tudi v korist Slovenije!

    Tatjana vsak normalen človek je v današnjih dneh spet primoran,da se opredeli:ali za vrednote in dediščino,ali pa za kapital in polno denarnico?Tu pa se mi v sliko vriva Cankar,ki si viha brčiče in pravi:kaj vam nisem pravil?

    Tebi lep pozdrav,draga Tatjana in četudi bo obveljalo,da psi lajajo,karavana pa gre dalje,bom še vedno LAJAL!


    Kraševci forešti

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 11. december 2007 @ 11:11 CET
    Dušan, žal razpada sistem vrednot. Krvolok kapital je postal gospodar našega življenja. Take osamosvojitve Slovenije si nisem predstavljala. Žal, se red spreminja v velikih stvareh. Slovenija postaja lačna vrednot pod sončnim dežnikom lažne sreče. Kako hitro je minil včerajšnji dan človekovih pravic. O tem niti besede! "Pozitivni civiliziranci" pač, ki nimamo skupnrga nič drugega, kot skupne preteklosti brez prihodnosti, brez vizije in nazadnje bomo ponudili še samega sebe. Naj v tem kotičku objavim še svojo "na dan človekovih pravic" umaknjeno pesem.

    Nasploh vlada absurdna situacija. Za spomnik Filipu Terčelju je 4 m2 zemljišča javnega dobra bilo preveč, kajti spomenik temu zaslužnemu možu se je ajdovskemu županu zdel prevelik glede na njegov pomen, stanovanjski bloki Italijanom na Planini pa so ravno pravšnji in po meri servilnosti tujcu.

    Da o Kraševcih niti ne govorim. Rotim vas, pustite Tomajce v miru živeti. Ali res mislite župani, da si Kraševci želijo kolone italijanskih avtomobilov, ki se bodo podile med teranovimi vinogradi? Ljudje, nehajte jokati, hlipati in loviti kraško burjo vase. Udarite po mizi!

    DENAR S PESTMI

    Imamo med sabo ljudi, vredne
    po več milijonov Evrov
    in zaposlene po pet sto Evrov mesečno.
    Ta ogabni stvor ima tudi rogove
    in na čelu oznako novodobni tajkun.

    Ti bogatini vlečejo za seboj dolgi rep
    in se dvigajo v zrak kakor propelerji.
    Kar je nižje od njih, nabadajo
    s priostrenimi harpunami v trebuhe.

    Ne boste verjeli, da imajo po nosu
    rdečkaste pelihe in okrog oboda telesa
    zeleni volk, kakor medeninasti kotel.
    V očeh jim brsti besneči plevel,
    ki je skrčil pšenično klasje
    na sodobnih plantažah pleva.

    Tudi ne boste kar tako verjeli,
    da naj bi se ti roparski
    monsunski možje izkrcali pred
    neko ciprsko debelušno banko,
    ki diši po čistoči in v njej oprali
    vaš delavski denar. Kjer se še kadi,
    je bil tudi ogenj. Ali ne?

    S frfotajočo ideološko kravato
    in pank frizurami, so v modrih
    nogavicah potiho stopicali,
    da jih kdo ne bi zasačil.
    Ponašajo se z belo dušo,
    čisto kot galebje perje.

    Zapeljali so se z jahto po hrvaško –
    slovenskem morju, z roko globoko
    v desnem žepu. Legli so po svojem
    težaškem delu. Prenašanje milijonov
    je vendar naporno in odgovorno delo.

    Čimbolj predirljivo jim žvižgajte,
    da jim bo vaša beda precvikala ušesa
    in duše, dokler jastrebi ne bodo razumeli,
    da ima denar tudi pesti.
    Novinar Petek je že prestal to preizkušnjo.

    LP Tatjana


    Kraševci forešti

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 11. december 2007 @ 14:55 CET
    Dušan, še to sem hotela dodati:

    Obiskovalci najbrž ne vedo, da je prispevek namenjen bralcem. Pa veš Dušan, zakaj jih ni? Ničesar ne morejo povedati, ker gradijo oltarje za petje in molitve prišlekom, ki se bodo dvigali v stolpnicah na Krasu in na Planini, visoko do neba.

    Tatjana


    Kraševci forešti

    Prispeval/a: Dušan dne torek, 11. december 2007 @ 16:10 CET
    Ja,Tatjana,očitno je bolje pisati in opozarjati na slovnične napake v menu kartah gostiln po Sloveniji,kot pa kazati očitne "svinjarije",ki jih počnejo naši izbranci!
    Dušan


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,90 seconds