Rojstvo je kompas prvin,
ki nosi v sebi svojo usodo.
Val, ki diha v gnezdu luči.
Ko sunek zadene košček tišine,
se sonce skotali med odeje.
Oluščeno zlate malte
napolni piščal s trobentico,
odene jo z oblačilom
za svoj dnevni sprehod.
Čakam srečne poti,
ki jih listajo noge.
Bežni domislek trenutka.
Dneve, ko dežuje odžeja.
Utripanje žil, ko zadrhti
v porisani košari sadež.
V reki ne prestopam mej.
Voda išče v telesu svojo pot.
Rob je ozankan z zvezdo,
obšivan z lebdenjem sukanca,
pripetega na kamnito varnostno
ograjo razuma pod kožo.
Temu kompasu sem gospodarica.
Srce mi je pojasnilo njegov pomen.
|