Izgubljena med ljudmi,
ki jim mar zame ni.
Izgublena v čustvu ki boli,
izgubljena v množici poti.
Izgubljena, sama čakam dan,
ko sonce posijalo bo svetlo.
Ko nihče ne bo več sam,
in bo luč razsvetlila temo.
Izgubljena sem v sebi,
in iščem novo dlan,
Dlan, da me odvede stran,..
kako si želim biti ob tebi.
Izgubljena z vsemi stvarmi,
pomešanimi s strupom v času..
v košu za smeti
sama, če kričim ne slišiš mojega glasu..
Me NI, brez tvojega nasmeha.
Izgubljena sem brez tvojih dlani.
ne čutim več uspeha,
Sama sem, izgubljam linijo poti.
Pijana plešem brez moči,
Ni te, solza me boli.
Sama teče iz oči,
jaz pa nočem, izgubljena jokati.
|
Izgubljena
Prispeval/a: Žafran dne ponedeljek, 4. junij 2007 @ 09:59 CEST
Ker sva se oba zaljubila v napačno osebo, ki prihaja in odhaja,
ki morda pride enkrat, dvakrat..., in potem nič več...
Oba trpiva, kričiva, si želiva, se izgubljava...
Saj bo minilo! To je neke vrste zasvojenost, ki sproža krize.
Sva kot dva utapljajoča se brodolomca, ki hlastata po zraku.
Vzdrži, saj pomoč že prihaja, le da je ti še ne vidiš.
A verjemi, tu je!
Lep pozdrav Žafran