|  Po dolgem drevoredu
v svetlobnih linicah
plapolajo svilnate bele rutice
s pršenjem ros v čas.
Spomine, ujete v dogajanje,
spreminja iz peska v prah,
ki ga veter nanaša na obraz.
Odebeli se skorja,
ki se ne more odlepiti od drevesa.
Deblo ima oči, ki so izcedile vid
in vsadile v humus spoznanje,
ki ga ni mogoče izruti.
Življenje so kaplje voska,
ki ga čebele prinašajo
med prašnike eteričnih vonjev.
Duša naposled najde dražbo,
kjer je naprodaj sreča
za njen nasmeh,
poplačilo s kapljico rose,
ki kane s cveta.
Male lopute hvaležnosti
za tako velike odmerke potešitev.
www.tatjana-malec.si |
NE ZAMUDITE
Hvaležno kapljanje
Prispeval/a: jože.k dne četrtek, 16. oktober 2008 @ 13:13 CEST
Tako polna, nežna pesem...
a tudi težko razumljiva,
tistemu, ki jo prebira ležerno,
je kakor neodprta školjka z biserom..
a vendar občudovanja vredna,
nostalgij polna, topla,
imen, časa v katerem živimo.
Me opominja v pesmi njena,
afrodita, srhljiv spomin skozi čas,
lepota ljubezni, biti ljubljen,
enako kot da bi uzrl v amorja,
celo v lice mu, kot začutil bi njegov dotik...
Je čas le tisti, ki ustvarja, kleše v nas,
odvzame pa spet podari...
želje pa so le cilj, morda le v snu,
enim dane, drugim le na ogled, dotik.
.
ki kakor šelestenje listja v življenju smisel ima...
Hvaležno kapljanje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 17. oktober 2008 @ 20:05 CEST
zares lepo pesem si napisal Njej. Tako lepi stihi prinašajo veselje v srce. Svet besede je kakor hvalnica, zavestno občudovanje lepega. Hvala, Jože!
Želim ti vse dobro in veliko ustvarjalnosti
Tatjana
Hvaležno kapljanje
Prispeval/a: jože.k dne petek, 17. oktober 2008 @ 20:09 CEST
Vse lepo , da bi ostala takšna kot si !
Jože
Hvaležno kapljanje
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 18. oktober 2008 @ 14:41 CEST
zares prijazno s tvoje strani, da si mi napisal »magistrale«. Prisrčna hvala. Poezija je lahko tudi človeški odnos, lahko prek nje impliciramo prijateljstvo, izrazimo se s človeškimi dejstvi, z lepoto, dobroto, dragocenostmi prijateljskih čustev, itd. Pri slednjem pojmu te zapuščam. Vsak pesnik ima majhen delež drugega pesnika v sebi. To zapuščamo drug drugemu. Poezija je glas zavesti, nas osvobaja in plemeniti. Vendar mislim, da ima tvoja pesem »Njej« tudi še neko drugo sporočilo. Navdaja me misel in tudi občutek, da kar pogosto zahajaš v Kozjo Paro in da imaš tam tudi en delček svojega srca. Se morda motim? Kakor koli vesela sem, da smo drug drugemu dragoceni po pesniški besedi.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Hvaležno kapljanje
Prispeval/a: jože.k dne sobota, 18. oktober 2008 @ 18:22 CEST
Lepo bodi, pazi na sebe zaradi sebe in tistih, ki te imajo radi !
Lep pozdrav od Jožeta