Stopava v jesenske barve

travnikov..gozdov, pisane

livade vseh pastelov, gore

opazujeva v odeji meglice;


z roko v roki hodiva, srečna sva,

dotikata se najini vlažni koži,

ustnice..jezik iščeva med poljubi,

zrak s slino si posojava..živiva;


smejeva se, oči žarijo nama,

se solzijo, same govorijo,

kar je v nama, kar čutiva,

kot biseri…ljubezni gorijo;


predajava se naravi..lepoti,

z njo sva v njej, za njo živiva,

njen del sva, del življenja..časa

njenega, brez nje ni naju..ljubezni;


se v kraj ljubezni vračava,

v kraj najinih spoznanj, kjer sva jo spočela,

kjer sledovi v travah…praproti

govorijo zgodbe ne tako daljne ljubezni.