Doživela sem,
da mi je morje oblepilo dušo s koralami,
kot nežni ljubimec se me je dotikalo,
odznotraj sem kakor cvetoče drevo.
Vsa sem tako silovito prepredena
s svilenimi lasmi, cvetovi ognja in kristali soli.
Srce zapušča neskončno sivino urana
in potuje na vse strani neba;
poganja ga orfeični glas v višine,
v zračni krog, silnejše od igre vetrov,
razširja me v vznemirljivo bližino
mistične posvečenosti harmoniji.
www.tatjana-malec.si |