Globoko v meni
je nekje prostorček,
kjer živim čisto sam v sebi,
je kraj, ga ni na pretek,
v njem obnavljam svoje vire, da ne presahnejo nikoli.

Ko enkrat boš ob meni,
bova skupaj cvetko poiskala,
našla tisti kraj, ga raziskala,
dopolnila, takrat ustavi se, poduhaj cvet, ne hiti.

Sanjam, da življenje
ima svojo težo, ceno,
da na svetu ni sivine,
da dnevi so dišeči, polni vsega… vse je lepo.

Nekje globoko
v meni je spoznanje,
da bogat je svet in naš,
če le imamo oči, da vidimo, srce, da vzljubimo,
in vedenje, da vse to ljubimo, kar nam je dano, od Boga zaupano.