NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024
  • Vabilo na Festival duševnega zdravja 2024

  • četrtek 16-maj
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zaprašena drevesa   
    nedelja, 28. oktober 2007 @ 20:01 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Ko se izmeriš v kavni žlički
    in ko vidiš, kakšna gneča je okrog
    tvojih ust in kako radi bi použili
    tisto v kapljicah neizrečenega,
    ki išče pot do srca.

    Ne vem komu se zahvaliti
    za barvne odseve v tekočinah,
    v katerih utripa tišina luči,
    zbrana v leskih s pozebami,
    spremenjenimi v kristale,
    v tisto z odkloni, ki rjavi v dušah.

    Brez ustnic, brez okusa in brez hipa
    je jezik za vogalom teme,
    za obzidjem vprašanj, ki jih šklepetajo
    čeljusti, čeprav je ostalo samo nekaj
    z nasmeškom, ki se hoče vate izliti.

    Ampak praznota ni v tekočinskem stanju,
    je nekaj kot prostor za duh znotraj človeka.
    Nobeno dajanje in jemanje ni več mogoče,
    ker dobrota se je že iztrošila
    z vsakim posebej in čakala,
    da se je po kapljah izmuznila noter
    kot nevidna zbranost, ki hoče zaobseči.

    Osupnilo me je, saj ni več mogoče
    zaužiti neizrečenega. Samaritan se te hoče
    dotakniti, vse je zunaj njega samega.
    Vse se je potopilo z monštrancami vred.
    Samo ocean pljuska ob obrežje svojo tišino.
    Ponavljamo se, kot bi bili zaprašena
    drevesa ob cesti življenja.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Zaprašena drevesa | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Zaprašena drevesa

    Prispeval/a: Nuška Golobič dne ponedeljek, 29. oktober 2007 @ 21:09 CET
    'Samo ocean pljuska ob obrežje svojo tišino'

    Tatjana me je ganila ta pesem. Najbrž sem jo občutila čisto po svoje, misel svojih tihih večerov sem našla v njej. Lepo res. Tudi ta slikica zraven je meni tako lepa, skrivnosti...:)

    Pozdravček Nuška

    ---
    Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)


    Zaprašena drevesa

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 29. oktober 2007 @ 21:22 CET
    Draga Nuška,

    ta moja pesem je zavita v tančico žalovanja po izgubi drage osebe, ki mi je bila kot oče. V njej je izpovedan nek globlji smisel neizrečenega. Mislim, da si jo prav razumela.

    Prisrčen pozdrav
    Tatjana


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,46 seconds