Tako majhna deklica,
Temnih las, rjavih oči.,
Živahna je tekala okoli,
Z očmi iskala igračko...
Dimnikarčka, iz gume...
Potem si ga je ogledovala,
Morda stotič, ko je ponosno rekla,
Moj ati bil dimnikar,
zdaj pa ga ni več...
Nato je igračko položila v kad,
Ter jo nežno začela umivati...
Ne iz potrebe, iz navade,
Tudi ati se je vedno,
Potem pa smo imeli kosilo...
je še odsotno izrekla,
ter začela jokati...

Jože.k