KRAJINARSKO ARHITEKTURNO BARBARSTVO V KOPRU

Dne 9. decembra je vrženo na tla totemsko stoletno drevo orjaških dimenzij prečudovite košate libanonske cedre na vrtovih med Čevljarsko in Garibaldijevo ulico. Kaj se dogaja v Kopru z drevesno dediščino? Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran ne ve ničesar, Mestna občina Koper, urad za okolje in prostor g. Borut Jug ne ve ničesar. Kdo v Kopru presoja ali drevesna dediščina spada v kategorijo drevesnih spomenikov? Z žaganjem takšnega drevesa je strojeno barbarsko dejanje, ki ga normalen človek ne more doumeti. Komu je bilo napoti to prekrasno stoletno drevo? Kakšen je sploh sistem vrednotenja izjemnih dreves v Kopru po pričevalnosti, starosti in drugih kriterijih in kakšna je pomembnost razlogov, da se žagajo stara drevesa in po mestu sadijo neavtohtone palme?

Sprašujem se ali imamo v Kopru sprejet odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine, kot ga ima n. pr. Mestna občina Nova Gorica ((Ur.glasilo štev.8/85), ki bi vključeval stara stoletna drevesa (magnolije, platane, cedre itd)?, ki sodijo v zgodovinsko pričevalnost mesta? Nova Gorica je zaščitila sleherno drevo v Rafutskem parku in veliko da na svoje zeleno mesto. V mestu Koper pa se odvijajo stvari bistveno drugače.

V Sloveniji je nekaj zelo lepih, veličastnih ceder v botaničnem vrtu v Sežani (libanonska, himalajska in japonska cedra). Tam je tudi lep cedrov gaj. V Izoli je cel drevored ceder, veliko ceder pa je tudi v Kopru in drugih obmorskih krajih. V Mariboru sta v parku pri treh ribnikih dve atlaški cedri, še več pa jih je nasajenih ob kmetijski fakulteti. Tam je tudi zelo lepa himalajska cedra. V gradu pri Gradu na Goričkem je prav tako bogat park, v katerem so med drugim tudi cedre. V Rimskih toplicah je pri zdravilišču kalifornijska cedra. V Vipavskem Križu, 5 km od Ajdovščine, ob frančiškanovem samostanu in ob cerkvi, rasteta dve mogočni cedri. Tista ob samostanu mora biti stara vsaj 200 let, po mnenju gozdarja, ki jo je videl.

Nekje na spletu pod »Preberi si novice iz vseh virov«, 2007, sem brala, da so člani Kulturnega kluba Koper zapisali: Zahvaljujemo se za pozornost, ki ste jo namenili vabilu, z iskreno željo, da se v sredo in kasneje še večkrat srečamo z vami na vrtu pod cedrami.

Že lansko leto so delavci Komunale Koper na Vojkovem nabrežju v Kopru začeli odstranjevati cedre in borovce, kar je vznemirilo nekatere prebivalce. Prestrašili so se, da občina podira stara drevesa, da bi naredila prostor za palme, ki jih je koprski župan Boris Popovič že pred tem samovoljno posadil na koprski promenadi in Cankarjevi ulici. "Porušili smo le pet dreves, ki so bila že dalj časa nevarna za okolico in ljudi. Drugih dreves ne bomo podirali. Poseg nam je naročil občinski inšpektorat," je pojasnil direktor koprske Komunale Primož Turšič.

Kakšen odnos imamo v Kopru do ranljivosti prostora in kulturne dediščine krajinske arhitekture nam jasno kaže zgoraj opisano dejanje. Naloge krajinske arhitekture so pripravljanje védenja o krajinskih strukturah in njihovi vrednosti od najširšega spomeniško zavarovanega prostora do majhnih zaključenih okolij in do dajanja predlogov za spremenljivo ravnanje in celovito ravnanje s kulturno dediščino.

Krajinarstvo ne more biti prepuščeno na milost in nemilost urbanizaciji. Do nedavnega so se spraševali ali so zgodovinski vrtovi in drevesa ter parki kulturna dediščina. Pomembne so podatkovne baze, da pri prenovi mestnih in trških jeder, pa tudi v podeželskih naseljih, kjer gre za vprašanje ohranjanja in revitalizacije historičnega zelenja in sestavin odprtega prostora.

Shranila sem storže semen koprske cedre, iz katere upam, da bo zrasla majhna sadika in da se bo prejela. Kakšnega vrtnarja bom prosila za nasvet ali če prevzame skrb zanjo. Žalostna sem, da ne morem več občudovati te prekrasne in mogočne cedre, ki je stoje umrla pod rokami nevestnih ljudi. Srce imam ranjeno!

Spoštovani krajani Kopra,

na članek Drevo je padlo z dovoljenji, objavljen v Primorskih novicah dne 11.12.2008, želim povedati, da so navedbe sosedov, ki jih je motila stoletna cedra sredi koprskih vrtov, neresnične.

- Cedra ni bila suho drevo, kot navajajo nevestni stanovalci v obrambo, temveč je bila čudovito, zdravo, visokoraslo drevo, ponos sredi mestnega jedra;

- S člankom v Primorskih novicah je MO Koper naprtila odgovornost za padec cedre, bližnjim stanovalcem. Ne vem kdo so ti stanovalci, vendar domačini zagotovo niso, sicer bi imeli spoštovanje do totemskega drevesa, ki že stoletje krasi mesto in ima svojo zgodovino;

- Članek govori, da imajo vse papirje in dovoljenja in da so v občini naročili naj drevo posekajo, ker naj bi jih oviralo pri gradnji. Ne povedo pa kdo je izdal akt o tem, da se drevo poseka. Nobenih razumnih utemeljitev ni za to dejanje. Ali deponija za gradbeni material opravičuje padec drevesa?

- Veje cedre so bile visoko nad pritlično stavbo in je niso prav ničesar ogrožale, le metlo bi potrebovali na MO Koper, in nekoga, ki bi iglice odstranil in rodovitne storže cedre posadil;

- Da župan nima občutljivega odnosa do mesta in njegove kulturne dediščine je znano, saj se mesto spreminja v konglumerat cementa in kičastih palm, ki v to okolje sploh ne sodijo, avtohtona drevesa pa padajo dol;

- Kaj se dogaja v Kopru z drevesno in ostalo kulturno dediščino?

- Krajani ustavimo samovoljo in takšna barbarska dejanja!

Tatjana Malec

[ Odgovori na to | # ]