Nedelja je in ko pade mrak
me presenetiš s povabilom na čaj.
Sladkoben vonj zaveje za mano skozi zrak
ko odhajam…«Morda se bo pa danes kaj

več iz najinega poznanstva razvilo«…,
pomislim, in se odpravim tebi naproti.
Decembrsko ivje mi je vroča lica že ohladilo.
Mmm…nocoj naj misli tavajo po svoji poti….

…in naj kar bodo grešne in zapeljive,
naj bodo skrivnostno poželjive…

Divje mi je v prsih poskočilo srce,
ko pred vrati na stopnicah sem zagledala te.
Te tvoje ustnice…odločno so objele cigareto
in skupaj sva se tobačnemu dimu predala.
Ko bi tudi mene objel tako strastno in vneto…
Rada bi te zasvojila s samo seboj in tvoja droga postala.

Ob srkanju čaja mi je pogled ušel k tvojim očem.
Le kaj razmišljaš, ko me gledaš?
Ko bi le vedel, kako bi rada…pa ne smem….
O čem neki v svojem srcu razpredaš…?