Bil sem angel na krilih ljubezni nekoč
Poletel sem v dolino hrepenenj nevedoč
Da padem lahko v globino teme nevednosti
Blažen od sreče zaveden od laži sprijenosti
Razsul sem se na čereh ,solze in sol
Žgale so me vedno bolj in bolj-jokam
Jokam naglas rane ližem si-noč
Noč temna je vrag mi stisnil je srce
Slišim med valovi glas siren,ki me vabijo
Da zjokam sol na bolečino mi pravijo
Zmeden sem ,ker spet nevem zakaj
Padel sem kot že tisočkrat do zdaj.
Gledam se ,kako razbit nemočen ležim
Na ostrih skalah večno ujet v bolu zaspim
Zbudi me angel ljubezni spet,rad bi letel
Da čutil bi ljubezen,da zopet bil bi vesel
|
Obujen
Prispeval/a: platana dne četrtek, 13. september 2007 @ 15:11 CEST
bolečin...se mi zdi, da ti spet rastejo krila!
Obujen
Prispeval/a: Nuška Golobič dne petek, 14. september 2007 @ 22:26 CEST
Vsepovsod kamor si šel, si šel ker si ravno to. Imaš ljubezen v sebi in imaš solze, ko moči pojenjajo, spiješ svoje solze in še močnejši si. Moč Ljubezni je neverjetna, naj te vera vanjo nikoli ne zapusti. Nikoli!
Objemček zate Nuška
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Obujen
Prispeval/a: Najdihojca dne nedelja, 23. september 2007 @ 07:26 CEST
Pozdravček, S.
Obujen
Prispeval/a: BALDRIJAN dne torek, 25. september 2007 @ 08:17 CEST
s.
Obujen
Prispeval/a: Lea7 dne torek, 25. september 2007 @ 09:07 CEST
"Gledam se ,kako razbit nemočen ležim"
To je tisto stanje, ki te začne počasi prebujati. Ne smiliš se več sam sebi, solze so hrana, ki daje moč. Rečeš si: jaz sem ljubezen. Znam jo prejeti, še več pa je znam dati. To so tvoja krila, zato kar poleti brez strahu. Čakamo nate, da nas dvigneš kot si sebe.
Lep pozdrav!