Plodna rodnost se bohoti.
V nosečnost se zavije
nebogljen zarodek.
Še ko mati ga povije,
je njen ljubi varovanec.

Svet spoznava iz razdalje,
dolgo le v njenem objemu.
Ko odhaja,
gre za kratko,
utrjuje se in raste.
Dokler nekoč ni pripravljen,
da je v svetu samostojno.

Ne prehitro,
ne prepozno,
pravi čas ga sprejme svet.

Vsaka stvaritev je v svetu sprejeta
ob pravem času.
Dokler ta prihaja,
jo neguj, jo hrani in jo čuvaj,
da se godna ukorenini in bogato obrodi.