Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Poezija-Pesem-Zelje-Sanje-Dejanje-Cilji
No trackback comments for this entry.
Želje in sanje še niso dejanje | 8 komentarjev. | Nov uporabnik
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Želje in sanje še niso dejanje
Prispeval/a: jože.k dne
petek, 26. december 2014 @ 10:53 CET
Ka nisem mogel mimo sporočila v pesmi...
Rešimo se želja in sanj, hrepenenj in pričakovanj...
Moja želja je da bi med ljudmi zavladalo
razumevanje...sanjam o
lepši, bolj srečni prihodnosti naših otrok in vnukov...
Če so želje navlaka, pričakovanja tlaka, drugim v breme itd,v
čem je smisel življenja, kaj je tisto kar nm daje moč, žene
naprej, izriše nasmeh na licih, briše in osuši solze....
Sanje so moje je edino kar mi nihče ne more in ne sme
vzeti...
Prijateljski pozdrav !
Prispeval/a: Polona61 dne
petek, 26. december 2014 @ 13:21 CET
.....ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo
pregnan...
in ta hrepenenja, želje in potrebe, ki jih je nanizal naš veliki France
Prešeren se uresničujejo. To ni bila samo božja volja temveč nekaj kar je
dozorevalo, bila želja in potreba nas Slovencev. Kaj je še bolj žlahtnega od
sanj, ki so postale resničnost? Le od nas samih je odvisno kako priborjeno,
doseženo in željeno negovati in biti na to ponosen.
Lp. Polona
Prispeval/a: Ankablanka dne
sobota, 27. december 2014 @ 08:13 CET
Kaj naj bi nas gnalo k dobremu namesto praznih sanj in pričakovanj? Resnična ljubezen v dejanjih, odpuščanje in vživljanje v situacije drugih.
Meni sanj in želja ne more nihče vzeti, ker sem se jim že odpovedala. Namesto tega se raje pogosteje analiziram, ali se za poštene cilje dovolj trudim, ne da bi ovirala ali onemogočala druge ali jim celo odrekala lastno pot in odločitve.
Prepir ob hrepenenju mnogih še vedno ni pregnan, ker večina lepo čaka, da bodo drugi odložili orožje, v današnjem času tudi besedno.
Resnična ljubezen se odreče zameram in obsojanju ter si prizadeva za skupno dobro.
Priročneje in začasno udobno je komu prazniti kozarce do dna in tarnati nad svojo nesrečo ali brezciljnostjo, namesto da bi prišli do dna sebi in počasi vsemu svojemu slabemu in se ga tako rešili.
Prispeval/a: AnaH dne
sobota, 27. december 2014 @ 16:12 CET
Zemlja, čas in prostor naj bi nam bili prijazna poboljševalnica in ne čakalnica. Želje, sanje in pričakovanje so čakanje, da nam bo vse padlo z neba ali pa bo delo drugih. Naj se drugi naprezajo, mi pa v sanjarije ipd.? Smola, ker tudi oni mislijo le nase, zato se nezadovoljstvo veča.
In iz življenja v življenje v ponavljanje istih napak? Kot ponavljavci v šoli?
Človekoljubne in domoljubne pesmi, še tako milozvočne, kam nas vodijo? V delitve med narodi. Saj je ljudstvo spodbujevano s podpihovanjem sovraštva, maščevalnosti, z alkoholom in drogami za bojno pripravljenost in še celo s pesmijo. Da zamenja enega tirana za še hujšega, da nastavi hrbet še večjim izkoriščevalcem in biričem?
Prispeval/a: Nan dne
sobota, 27. december 2014 @ 18:14 CET
Maštaj o pticama
Sanjajte ljudi nove svjetove.
Ovi u koje su nas dovukli,
puni su očajnika.
Čujete li kako škripi ta praznina
u ljudskim dušama, glavama,
i kako se rasteže za nama
po ulicama, poput rijeke
koja pred sobom odnosi sve?
I u kakvom su samo neskladu
nova svilena odijela naših dušebrižnika,
koji nam mašu svojim blistavim perspektivama
a u kojima svaki novi dan donosi
tek novi, još strašniji užas.
Dok mi postajemo sve tuplji,
od vlastitog jada ne videći tuđi,
i gušimo se u pjeni na praznim usnama
vjerujujći da će nam tuđa propast
donijeti spas.
U takvom svijetu samo grabežljivci
mogu tražiti sreću. Lihvari, koji će vam
nuditi sve, a prodati i vaš leš. - Ljudi, ne!
Jer čovjek ne može biti sretan
pored drugog koji pati. To su čarke
iz naopakih bajki, u kojima nema mjesta
za ruku koja drhti, ni za oko koje strepi,
u kojima žive samo izmišljeni
vitezovi, menađeri i štrumfovi.
Okreni se oko sebe. Vidiš li koliko je ljudi
istih kao i ti? I svakom je otet jedan san.
Lupeži to znaju bolje od nas, i vješto trguju
svojim žrtvama, nudeći im uvijek iznova
nove juriše, ratove i tamo neki dalek
vječni spas. A spasa nema! Ni vječnosti nema!
Ima samo ovaj dan. Što jedan zalazi
žalosniji od drugog.
Čuješ li? Maštaj o pticama.
Umjesto milijuna na njihovim računima,
one će ti više istine reći. O letu.
O drevnoj i davno izgubljenoj radosti.
Možda ćemo je jednom opet naći?
Ali samo tako, ako budemo znali
osjećati suze jedni drugima
što se spuštaju na našim licima.
Prispeval/a: budabreztruda dne
sobota, 27. december 2014 @ 19:10 CET
Maštati o pticama, to je još glupije od vrtanja rupe u more
Zunaj se je precej shladilo.
Ali lahko pričnemo hranit ptice?
Ptice lahko v naravi same najdejo zadostno količino hrane.
Nekoliko več težav imajo, ko temperature padejo pod ledišče
ali tla prekrije snežna odeja. Takrat je tudi čas, da pričnemo s
hranjenjem in pticam pomagamo, ko je zanje hrana težje
dostopna.
Hranimo redno do prve daljše otoplitve.
Prispeval/a: AnaH dne
nedelja, 28. december 2014 @ 09:08 CET
K prejšnjemu komentarju:
Razlaga iz duhovnega sveta je naslednja:
Ptice je po malem prav hraniti in jim dajati vodo celo za njih kopel vse leto, ker v naravi ne najdejo dovolj ustrezne in zdrave hrane zaradi monokultur, odstranjevanja grmovja, zasutja potokov in uničevanja narave po človeku.
Mnoge živali, ki naj bi se jeseni poredile za težki zimski čas, imajo vse tanjše kožuhe zaradi slabe hrane, zato jim prav pridejo zavetja, ki jim jih napravijo ljudje.
Želje in sanje še niso dejanje
Prispeval/a: jože.k dne petek, 26. december 2014 @ 10:53 CET
Rešimo se želja in sanj, hrepenenj in pričakovanj...
Moja želja je da bi med ljudmi zavladalo
razumevanje...sanjam o
lepši, bolj srečni prihodnosti naših otrok in vnukov...
Če so želje navlaka, pričakovanja tlaka, drugim v breme itd,v
čem je smisel življenja, kaj je tisto kar nm daje moč, žene
naprej, izriše nasmeh na licih, briše in osuši solze....
Sanje so moje je edino kar mi nihče ne more in ne sme
vzeti...
Prijateljski pozdrav !
Jože.k
Želje in sanje še niso dejanje
Prispeval/a: Polona61 dne petek, 26. december 2014 @ 13:21 CET
pregnan...
in ta hrepenenja, želje in potrebe, ki jih je nanizal naš veliki France
Prešeren se uresničujejo. To ni bila samo božja volja temveč nekaj kar je
dozorevalo, bila želja in potreba nas Slovencev. Kaj je še bolj žlahtnega od
sanj, ki so postale resničnost? Le od nas samih je odvisno kako priborjeno,
doseženo in željeno negovati in biti na to ponosen.
Lp. Polona
Želje in sanje še niso dejanje
Prispeval/a: Ankablanka dne sobota, 27. december 2014 @ 08:13 CET
Meni sanj in želja ne more nihče vzeti, ker sem se jim že odpovedala. Namesto tega se raje pogosteje analiziram, ali se za poštene cilje dovolj trudim, ne da bi ovirala ali onemogočala druge ali jim celo odrekala lastno pot in odločitve.
Prepir ob hrepenenju mnogih še vedno ni pregnan, ker večina lepo čaka, da bodo drugi odložili orožje, v današnjem času tudi besedno.
Resnična ljubezen se odreče zameram in obsojanju ter si prizadeva za skupno dobro.
Priročneje in začasno udobno je komu prazniti kozarce do dna in tarnati nad svojo nesrečo ali brezciljnostjo, namesto da bi prišli do dna sebi in počasi vsemu svojemu slabemu in se ga tako rešili.
Želje in sanje še niso dejanje
Prispeval/a: budabreztruda dne sobota, 27. december 2014 @ 15:58 CET
"............. kaj je tisto kar nm daje moč, žene
naprej, izriše nasmeh na licih, briše in osuši solze....?"
_______________________________
In to naj bi napisal moški?
A je v Sloveniji sploh še kaj descov?
Ne vem zakaj se sploh sprašuješ, "kaj je tisto" :
ti samo sanjaj dalje in upam, da ti dedek mraz kaj prinese.
Mater sem jezen.
p.s.: se strinjam z Ankoblanko : globoko, življensko
razmišlja.
Želje in sanje še niso dejanje
Prispeval/a: AnaH dne sobota, 27. december 2014 @ 16:12 CET
In iz življenja v življenje v ponavljanje istih napak? Kot ponavljavci v šoli?
Človekoljubne in domoljubne pesmi, še tako milozvočne, kam nas vodijo? V delitve med narodi. Saj je ljudstvo spodbujevano s podpihovanjem sovraštva, maščevalnosti, z alkoholom in drogami za bojno pripravljenost in še celo s pesmijo. Da zamenja enega tirana za še hujšega, da nastavi hrbet še večjim izkoriščevalcem in biričem?
Za domovino pa naj se ž i v i in ne umira!
Želje in sanje še niso dejanje
Prispeval/a: Nan dne sobota, 27. december 2014 @ 18:14 CET
Maštaj o pticama
Sanjajte ljudi nove svjetove.
Ovi u koje su nas dovukli,
puni su očajnika.
Čujete li kako škripi ta praznina
u ljudskim dušama, glavama,
i kako se rasteže za nama
po ulicama, poput rijeke
koja pred sobom odnosi sve?
I u kakvom su samo neskladu
nova svilena odijela naših dušebrižnika,
koji nam mašu svojim blistavim perspektivama
a u kojima svaki novi dan donosi
tek novi, još strašniji užas.
Dok mi postajemo sve tuplji,
od vlastitog jada ne videći tuđi,
i gušimo se u pjeni na praznim usnama
vjerujujći da će nam tuđa propast
donijeti spas.
U takvom svijetu samo grabežljivci
mogu tražiti sreću. Lihvari, koji će vam
nuditi sve, a prodati i vaš leš. - Ljudi, ne!
Jer čovjek ne može biti sretan
pored drugog koji pati. To su čarke
iz naopakih bajki, u kojima nema mjesta
za ruku koja drhti, ni za oko koje strepi,
u kojima žive samo izmišljeni
vitezovi, menađeri i štrumfovi.
Okreni se oko sebe. Vidiš li koliko je ljudi
istih kao i ti? I svakom je otet jedan san.
Lupeži to znaju bolje od nas, i vješto trguju
svojim žrtvama, nudeći im uvijek iznova
nove juriše, ratove i tamo neki dalek
vječni spas. A spasa nema! Ni vječnosti nema!
Ima samo ovaj dan. Što jedan zalazi
žalosniji od drugog.
Čuješ li? Maštaj o pticama.
Umjesto milijuna na njihovim računima,
one će ti više istine reći. O letu.
O drevnoj i davno izgubljenoj radosti.
Možda ćemo je jednom opet naći?
Ali samo tako, ako budemo znali
osjećati suze jedni drugima
što se spuštaju na našim licima.
Vinko Kalinić
Želje in sanje še niso dejanje
Prispeval/a: budabreztruda dne sobota, 27. december 2014 @ 19:10 CET
Zunaj se je precej shladilo.
Ali lahko pričnemo hranit ptice?
Ptice lahko v naravi same najdejo zadostno količino hrane.
Nekoliko več težav imajo, ko temperature padejo pod ledišče
ali tla prekrije snežna odeja. Takrat je tudi čas, da pričnemo s
hranjenjem in pticam pomagamo, ko je zanje hrana težje
dostopna.
Hranimo redno do prve daljše otoplitve.
Želje in sanje še niso dejanje
Prispeval/a: AnaH dne nedelja, 28. december 2014 @ 09:08 CET
Razlaga iz duhovnega sveta je naslednja:
Ptice je po malem prav hraniti in jim dajati vodo celo za njih kopel vse leto, ker v naravi ne najdejo dovolj ustrezne in zdrave hrane zaradi monokultur, odstranjevanja grmovja, zasutja potokov in uničevanja narave po človeku.
Mnoge živali, ki naj bi se jeseni poredile za težki zimski čas, imajo vse tanjše kožuhe zaradi slabe hrane, zato jim prav pridejo zavetja, ki jim jih napravijo ljudje.