Nekje v meni
je zapel zvok piščalke.
Duh se je vzdignil,
kot Aladin.

Diham globoko,
dam mu ves prostor,
da v mojem telesu zasede svoj dom.
Zvok flavte pleše
v zeleni spirali
in Duh mu plešoče sledi, raste.
Zlivata se in postajata eno.
Takrat se mi razodene želja,
deviška, veličastna in moja.

Udomači se v mojem prostoru.
Redno jo obiskujem
in prisluškujem njenim sporočilom.
Redno jo čutim,
da se ljubeče zbližava
in da ji zraste oporni skelet mogočne namere.

Zagrnem se s tančico
in jo tajanstveno zadržujem zase.
Pustim, da zori, pripravljam načrt.
Redno jo čutim,
uživava skupaj v viziji njene izpolnitve.
Ko me napolni s sladko mano godnosti,
si radostno ustrežem.
Napolni me s svojim sadom,
razkošno me poteši.