Nekoč mogočen, zdaj pozabljen,
zaraščen grob, jim je v sramoto,
kjer prednikom poslednji dom,
strašljiv ogled, pozabil ga ne bom...
So tisti, ki uživajo na njih domačiji,
pokojne prednike so pozabili,
je trava tam še raste do kolen,
kako jim le imeti mirni sen.
So žuljave roke v znoju gradile dom so, jim domačijo,
nekateri obujamo v spominih ga z nostalgijo,
a drugim malo mar, je važno le imetje,
pozabljajo pokojne, sveče, rože,sveže cvetje.
A tudi njim gomila bo poslednji dom,
kjer solze lažne želijo, hlastajo le za imetjem,
pozabljajo pokojnih trud,
na grobove bližnjih, svežim cvetjem.
Le štorkja v letu gomile nadletava,
grobove ki zarašča le še trava,
a veter topolov tam se še oglaša,
pokuka v dušo, pravuke kaj povpraša...
jože.k |
Zapuščen, pozabljen...
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 14. julij 2010 @ 16:48 CEST
Kaj naj še dodam Jože. Vse boljši in boljši si, pesmi vse lepše in lepše. Vse bolj doživete, ganjlive, na momente presunljive. Hvala.
Boris
Zapuščen, pozabljen...
Prispeval/a: jože.k dne sreda, 14. julij 2010 @ 17:25 CEST
Kaj naj bi dodal na komentar, le to da pišem, življenje pa je tisto ki me skozi čas oblikuje. Pišem tisto kar doživljam, občutim, se me dotakne.
hvala
jože.k
Zapuščen, pozabljen...
Prispeval/a: Louise dne sreda, 14. julij 2010 @ 22:56 CEST
Lp.L.
Zapuščen, pozabljen...
Prispeval/a: jože.k dne četrtek, 15. julij 2010 @ 08:42 CEST
Hvala za komentar !
jože.k
Zapuščen, pozabljen...
Prispeval/a: Louise dne četrtek, 15. julij 2010 @ 20:39 CEST
Kar se pa grobov tiče, tudi jaz vidim včasih takšne zapuščene, čeprav na povsem drugem koncu. Najbrž ni več nikogar od sorodnikov umrlih, ki bi sploh še živel tam v bližini in tako se gomile pač zaraščajo. Tako je življenje. Sicer je pa pomembneje, da spomin na nekoga nosiš v srcu.
Lep pozdrav! L.
Zapuščen, pozabljen...
Prispeval/a: Desiree dne ponedeljek, 19. julij 2010 @ 08:21 CEST
Lep pozdrav! D.
Zapuščen, pozabljen...
Prispeval/a: jože.k dne ponedeljek, 19. julij 2010 @ 19:29 CEST
Desiree hvala za komentar.
lp.
jože.k