V večnost bom odšel,
neumnostim svojim se bom smejal,
ker vedel nisem, bom dejal,
da vse lahko že prej bi znal.
Sem se sekiral in nerviral,
ker sestavljenke nisem videl ,
da iz nje sliko bi naredil
in življenje svoje si sestavil.
Živel po normah tujih sem,
življenje zasovražil sem,
ker norm tujih nisem dosegel,
po vrvi sem posegel.
Al jaz povem vam zdaj tako,
da življenje je lahko,
če živiš po normi svoji
prav zares lepo, lepo.
Ana Nuša
|
V večnost bom odšel
Prispeval/a: kanika59 dne sobota, 17. januar 2009 @ 20:00 CET
Anči hi, pesmica je usmerjena v gibanje mišlenj, je povezovalno kreativna, hi, hi, čestitam Ti, zelo mi je všeč.
Bil sem v prostoru
med nebom in zemljo,
kot mavrica razpet na nebeškem svodu,
ko sem iskal sebe…njo;
v smeri sončnih žarkov,
vetra sem hitel,
z njimi plesal,
z luno…zvezdami ponočeval.
Franci-Kanika
V večnost bom odšel
Prispeval/a: ananuša dne nedelja, 18. januar 2009 @ 10:32 CET
Kar pa se tiče moje pesmi, je posvečena meni zelo dragi osebi, ki je naredila samom..... in bo v mojem srcu vedno z ljubeznijo shranjena.
Prebrala sem že tudi Diamant. Zelo lepo opisuješ. Čudovito se izražaš v besedah in občukih. Pripoved postane Živ dragulj.
Hvala, ker lepoto pripovedi deliš z nami.
Prisrčen pozdrav.