Vse bolj in bolj postajal je ujetnik križa,
ko začutil je, da se smrt mu naglo bliža.
Vse svoje življenje prisegal je na orakelj,
spisane uroke skrival je v tabernakelj.
Ta človek me vedno je navdajal z grozo,
nosil je zvezdo, ki imela je v središču kozo.
Pogostokrat izvajal je ritual, črno mašo,
na kateri občeval je s poredno nuno Dašo.
Ali imel to moč je, da izganjal je Hudiča?
Kdo ve, razen nekoga, ki bil je temu priča.
Poznal imena je prav vseh ''svetnikov'',
na svoji steni pa imel vse polno je malikov.
Navzven kazal svojo lažno je pobožnost,
mladim dekletom pa vzemal je nedolžnost.
Ah, naj bo zadosti čez njega klevetanja!
Na smrtni postelji pokesal se je za zla dejanja ...
|
Ujetnik križa
Prispeval/a: AnaH dne sobota, 20. junij 2015 @ 08:23 CEST
Šele ko nam vsi kakor koli prizadeti, z a v e d e n i in prikrajšani zaradi nas zares oprostijo, šele tedaj nam odpusti tudi Bog. Dotlej pa nas zadenejo vse posledice naših vzrokov. Resnični Bog ni zapovedal trgovanja z odpustki.