Ti preljubi stih,
moj trenutni si navdih,
ko te izlijem na papir,
me takoj prevzame mir.
V srcu pečeš in tiščiš,
dokler pot si ne izboriš,
skozi svinčnik in papir,
na svobodo ti hitiš.
Kje stanuješ, kje domuješ,
tega mi ne pripoveduješ,
tvoja narodnost mi ni poznana,
tvoja domovina, je moja rana.
Iz daljne si dežele,
meni nepoznane želje,
kot bežen si dotik,
kot neviden vzdih,
v moje se srce spustiš
in v njem nemir pustiš.
Ana Nuša
|
Verz, trenutni si navdih
Prispeval/a: jože.k dne sobota, 21. februar 2009 @ 12:30 CET
jože.k
Verz, trenutni si navdih
Prispeval/a: ananuša dne nedelja, 22. februar 2009 @ 08:24 CET
Drži. Pesem po mojih izkušnjah tudi nastane zaradi nečesa; npr: navdušenja, sreče, dolgčasa..da pač nekaj počneš, domotožja, nostalgije, hrepenenja po nečem, nestrinjanja, ljubezni.... v glavnem se vedno kaj najde. Se pa tudi zgodi, da nastane praznina in ni potrebe ničesar popravljati, slaviti, občudovati, krasiti, opevati.
Lepo sončno pustno nedeljo Ti želim Jože,
enako želim vsem pozitivkam in pozitivcem.
Ana Nuša