Hej, tebi kličem,
prijatelj stari,
sključenemu,
zagrenjenemu!
A beliče šteješ,
mačka pustnega preganjaš,
si rane, j…., odprte ližeš,
toploto..njenega srca iščeš?
Vem, sebi se smiliš,
ker nje ni med njimi,
med množico z maskami,
še ti jo snemi, zakaj se skrivaš?
Cepec prevrtljivi,
ti to meni, kaj ne sebi
kličeš, sebe tolažiš?
Ne jaz, ti masko snemi, če jo hočeš!
|
Hej, tebi kličem....
Prispeval/a: Boris Kononenko dne torek, 3. marec 2009 @ 17:39 CET
Zanimivi verzi,ravno ravšnji za obdobju posta v času od Pusta do Velike Noči. Da bi odkrili njeno sporočilo moramo res sneti maske, predvsem tiste na srcu.
Juda I.