Že dolgo ni glasu od tebe,
kako si kaj, sprašujem se
zaskrbljen v svoji duši,
morda si bolna, da te ni;
srečujem tvoje znance,
ki hitijo nemi v vse smeri,
v očeh njih vidim sence,
le tvoje podobe v njih ni;
zato sprašujem sebe…. njih,
te kdo je videl…srečal,
govoril…nasmeh izmenjal,
a dobim namig…skrivnosten vdih;
zdaj vem, zakaj te ni
in kje hodiš, ko sem sam
med meni tujimi ljudmi,
da takrat si vedno z mano, da še sam ne vem.
|
Tavanje...
Prispeval/a: Desiree dne nedelja, 28. marec 2010 @ 18:19 CEST
kako sem, raje ne sprašuj,
duša mi je razdvojena,
v srcu pa občutek tuj.
Ko hitim med znanimi obrazi
in tistimi, ki so mi tuji,
iščem prav tako kot ti,
pogled mi dragi, a ga ni.
A glej, tudi meni je občutek dan,
da vendar nisem sama, ti ne sam.
Tavanje...
Prispeval/a: kanika59 dne nedelja, 28. marec 2010 @ 22:08 CEST
me veseli,
vesel sem za oba,
in to prav od srca;
vedi, samota
v dvoje je najhujša…
…naj bolj boli,
ona ubija,
žre ljudi.
Hvala Ti za lep verz, mej se lepo.
lp, Franci