NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Naslonila sem se na svoje drevo   
    ponedeljek, 28. november 2016 @ 22:03 CET
    Uporabnik: Bardske strune

    Utrujena sem iskala svojo pot dalje.
    Močvirja, skalovje, goščave.
    Pokrajina brez uhojenih stez.

    Zazrta naprej, v daljavo
    sem iskala svojo oporo.
    Podporo, kamor se lahko naslonim,
    mesto, kjer se lahko nahranim.
    Počutila sem se v senci.

    Ni bilo kažipota,
    bilo pa je znamenje.
    Počutila sem se v senci.
    Ozrla sem se za njo,
    ozrla sem se nazaj,
    za svoj hrbet.

    Za njim je rastlo moje drevo,
    polno zrelih sadežev,
    ki jih je rodilo zame.
    Čakali so name,
    vedoč, da bodo segnili,
    propadli, če jih ne vzamem.

    Nekoč sem ga posadila.
    Opravila sem svoje delo s sajenjem.
    Rastlo je svoj čas,
    ne meneč se za moje prihodnje načrte.
    Zazrta naprej, v daljavo,
    nanj nisem bila več pozorna.

    Naslonila sem se na svoje drevo
    in si odpočila.
    Sočni, meseni plodovi
    so me nahranili in odžejali.
    Zavihala sem si rokave
    in obrala rodno drevo.
    Razbremenjene teže,
    so veje z vzdihom olajšanja
    šinile kvišku in si oddahnile.

    Naslonila sem se na svoje drevo
    in ga hvaležno objela.
    Spomnila sem se,
    da vsaka stvar rabi svoj čas
    in da narava ne razmetuje
    svojih darov.
    Obrala sem, kar je bilo moje.
    In pot naprej se je odprla.

    Naslonila sem se na svoje drevo
    ter obrala, kar je bilo moje.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Bardske strune
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Poezija-Pesem-Svoje-Drevo-Naslonila-Stez

    No trackback comments for this entry.
    Naslonila sem se na svoje drevo | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds