|  Vonj po svečah in rožah,
hladen turoben dan,
me je opomnil
na minljivost.
Dan, ko sem prižgal svečko,
jim položil rož na grob,
tam postal, se zamislil,
bil z njimi v preteklosti.
To je bilo kot obisk,
takšen, kjer se pogovarjaš,
a so besede neslišne,
neme, namenjene le njim..
Potem pa tisto o svečah,
da jih je preveč...
Pa saj moram obiskati njihov grob,
jim pokloniti rož, prižgati svečko !
Plastika ki uničuje,
obremenjuje okolico,
le takšne sveče so vsem na voljo,
domače rože sem nesel na grob.
Le nakajkrat na leto,
ob posebnih dnevih jih obiščem,
sem z njimi v mislih,
jih obujam v spominu.
Zdaj pa me bodo tisti,
ki vsak dan spijejo plastenko, dve vode,
vsak dan kopujejo v trgovinah,
vedno znova hočejo novih vrečk...
Zdaj pa me tisti poučujejo,
pridigajo, ukazujejo,
ne tako ne gre.
Ostal bom enak.
Res, mogli bi se mogli zamisliti,
spremeniti miselnost,
navade, potrebe,
drugod, povsod..
Skromno svečko jim bom prižgal,
šopek rož iz domačega vrta,
jim bom poklonil vselej, vedno,
ko jih bom obiskal.
jože.k
|
NE ZAMUDITE
Vonj sveč in rož
Prispeval/a: jože.k dne ponedeljek, 7. november 2011 @ 17:54 CET
obdajajo resnično velik problem.Grozljiva je misel, da jih ni
malo, ki popijejo na dan plastenko ali celo dve ustekleničene
pijače.Vse kar kupujemo je v plastični embalaži, tudi vrečke ki
jih uporabljamo, ko kupljeno prinašamo domov.
To je potrebno spremeniti, ponovno bo potrebno preiti na
stekleno embalažo, za nekatere artikle tudi leseno, takšno, ki
je razgradljiva ! Ne smemo zanamcem puščati nekaj kar je
resnično nesprejemljivo.Svečke, o katerih pa je bilo celo na
Radio Slovenija toliko govora kot največjem zlu, pa je
potrebno ponovno ponujati nam potrošnikom takšne, ki bodo
čim manj obremenjevale okolje, skratka, ve se kdo mora kaj
ukreniti in prispevati k čim manjšem onesnaževanju okolja.