Razmetane misli,
oklofutane,
vas pobiram po kotih
med staro kramo.

V košaro vas dam
si postavim na ramo
in skrijem na varno
v srcu zaspanem.

Ne želite si ven,
vas nobeden ne čaka,
vaša breme je težko
vi ste »navlaka«.

Spite v miru
in sanjajte sanje.
Kdaj pa kdaj vas obiščem
v temi sončnega mraka.