Pozdravljen Jože, zelo lepa pesem. Samo zakaj vedno samo prosimo. da za nas nekdo nekaj naredi, prosimo lahko za modrost, za ljubezen, saj sicer tudi ti to naredil ampak na nek način izgleda, da vse prelagaš na ramena nekoga, ki ga imenuješ Sonce. Prosiš, lahko tudi Ti, ker ne rabiš nobenih posrednikov. Nismo bogovi, smo ljudje, "bogovi"- Ljudje z veliko začetnico moramo postati v srcu in v srcu mora živeti Ljubezen, razumevanje, sprejemanje, dobrota in nad tem se moremo potruditi, drugače ni nič.
Lp, vse dobro
p.s. sicer, moremo imeti nek vzorec na primeru katerega se učimo, moj vzorec - je kristus, sem pač v njem našla tisti vzorec ljubezni (ne trpljenja, ok?), ki mi najbolj odgovarja, vem pa, da vsak si izbere svojega in to je njegova absolutna pravica, in nikakor ne smemo vsiljevati drugemu svojega mnenja, ali pljuvati, ali poniževati, vse kar je dobro govori samo zase v jeziku in v dejanjih dobrote. Lahko posvetimo z lučjo, tam, kjer je napaka ne pa "scvremo na ognju". Lahko le s svojim osebnim vzorom pokažemo "kje si se izobraževal". Malo sem se razpisala, oprosti, ker ravno pod tvojo pesmijo. Pa ne pozabimo, da se učimo vse življenje.

[ Odgovori na to | # ]