Dišiš po mehem snegu,
po svetlo sivem nebu.
Gori ta tvoja koža,
živo rdeča roža.
Smejiš se kot poletje,
ko rumeno rase cvetje.
Tiho pišeš svojo zgodbo
v pripoved sanj.
Dihaš z morskimi valovi,
malo sem in malo tja.
Sol te vabi prek morja.
Cveteš, v bistri noči zvezd.
Žariš, v mimobežni odmaknjenosti cest.
Ostani, v neizmerni nežnosti besed.
Glej, v tebi - ljubezni sled.
|
Sol
Prispeval/a: qi dne torek, 22. september 2009 @ 19:40 CEST
zelo lepa pesem in se tako dobro ujema z Metuljčkovim Morjem ... počasi nastaja Morska zgodba dveh morskih deklic ;)
lp