Za seboj puščamo svoje sledi,
včasih kakor nasmeh, žalost,
pa tudi neurejenost, potrtost
brezbrižnost tudi do drugih.

Z nasmehom smo polepšali dan,
dnevu poklonili svetlobo upanja,
morda odklenili zaprto srce,
pregnali temne oblake dneva.

S toplo besedo povsod odpiramo vrata,
z nasmehom privabimo nasmeh.
Temačen dan spremenimo v sončen,
Ob pomoči nemočnim trosimo srečo.

S tem enako osrečimo sebe,
tudi svojo notranjost, sebe.
Za seboj puščamo svetlo sled,
posuto z upanjem v jutri.

jože.k