Od časa do časa se tudi zbudim,
vmes dremljem, po malem spim,
sladke so sanje, ko sanjam sladko,
pride pa mora, njih sen me zbudi.

Odrečem se sanjam, odprem oči,
stopim v svet iluzij, poln moči,
pripravim prtljago, odidem na pot,
nisem pripravljen, da bo polna zmot.

Na križišču zavijem na levo, saj to ni težko,
sebe prepričam, da bo že prav tako,
po cestah vijugam, kot da vem kam,
krojim si življenje in se zavozlam.

Se vozel zategne, se nit zavozla,
potrebujem strokovnost, da se razvozlam,
utrujen se uležem in malo zaspim,
vmes dremljem in se po malem zbudim.

Ana Nuša