Imela solze je na očeh,
klečala na hladnih tleh,
na pločniku v mrazu,
prosjačila tam je sirota.
Jo mati opazovala ,
od daleč se smehljala,
že šteje grenak denar,
izkorišča otroka ni ji mar.
A otrok trpi v duši joka,
od bolečin v nogah že stoka,
a mati kot da je brez srca,
le željo po denarju ima.
Pa pride birič odpeljal otroka,
zdaj pri žandarjih mati stoka,
kot da otrok ni občutljiv,
a v duši je še kako ranljiv.
|