Od tu v daljavo,
moja senca in jaz
v končno širjavo,
brez tebe, nič Vas
Vas nič ne vidim,
zaprte so oči,
kar gledam izpridim,
mi je vseeno se zdi
z mezincem trgam verige,
pred sabo pometam smeti,
zadaj izrigam intrige,
ni mi mar kaj Vas boli
le gor in naprej,
vrti se, je vroče,
zrcalce na steni povej,
kdor sliši, naj joče
čez svastike, križe,
požgane doline, planine,
si sami lepite obliže,
zdaj kričite, to ne mine
to je tu zelo lepo,
Vas ljubim pravzaprav,
si slep, iztakni si oko,
ste sami, Vas nisem izdal.
Prostora, ostanite tam,
nihče drug, ne z mano,
ste bedni, jaz znam,
sem bil, grem drugam. |
Na koncu napaka
Prispeval/a: Louise dne sreda, 6. julij 2011 @ 07:18 CEST
Čestitam ti za pesem tedna!
Lep pozdrav!
Louise
Na koncu napaka
Prispeval/a: Violeta dne sreda, 6. julij 2011 @ 20:17 CEST
razumeš ni le "teoretično" ampak tudi "praktično" :)
Vsak od nas enkrat na eni, drugič pa na drugi strani, enkrat smo
mi se odmikamo in opazujemo, drugič pa se spet nekdo
odmakne od nas...
Res je, zelo zanimiva pesem.
Lep pozdrav!