Nemi kriki razsvetljenega nočnega neba.
Ožigosani beli oblaki v smrtni tišini.
Prve težke kaplje dežja
prihajajočega vodnega razdejanja.
Svinčen zvok oglušujočega groma, brez strel,
prodre kot puščica skozi telo.
Teža na prsih ne popusti še dolgo v noč,
ustnice mrmrajo molitev k materi Zemlji,
ko me sen končno odreši nočne more.
A le za to noč.