Odela si se v puhasto belino.
Okitila si nežne veje breze,
da se šibijo v belem razkošju.
Gibko se otresajo odvečne teže.
Brez napora, brez pritiska, samodejno.
Sanjave so in vendar živo gibke.
Bela pravljica ljubkuje Mir,
ki hrani dušo.
Odela si se v puhasto belino. |