Izza zastrtih zaves opazuješ
življenje, dogodke spremljaš,
za katere meniš, da jih ni več,
da so zgodovina, da so že preč;

zato dušo svojo preganjaš po temnih,
hladnih življenjskih sobanah,
kriviš druge za pomanjkanje žarkov sonca
med grobimi rjuhami svetlih noči;

pelin piješ iz čaše ponujene..
…ostrih robov, zlatorumene,
majhne v svoji velikosti..
ne zavedajoč se njene strupenosti.

Na vse okoli gledaš
iz višin notranje praznosti..
..prisotnost duš podcenjuješ,
ne zavedajoč se pomena nesmrtnosti.